Velike stanovanjske soseske, zlasti iz nekdanjih socialističnih držav postajajo vse bolj težavne in s tem vse manj primerne za normalno življenje.
Obenem ugotavljamo, da prav srednje in vzhodnoevropske države še vedno nimajo nobenih strategij, ki bi bile namenjene reševanju problemov velikih stanovanjskih sosesk. Opozoriti velja, da lahko zanemarjanje problematike stanovanjskih sosesk pripelje do neslutenih negativnih socialnih in ekonomskih posledic. Izkušnje iz drugih držav, kjer so se znašli v fazi fizičnega in socialnega propadanja takih stanovanjskih območij, so nam lahko resno opozorilo.
Stanovanjska soseska Planina v Kranju velja za največje stanovanjsko naselje v celotni gorenjski regiji. V njej živi približno 16.000 stanovalcev, kar pomeni več kot četrtina vseh občank in občanov. Začetek gradnje sega v prvo polovico 70. let prejšnjega stoletja, ko je bila načrtovana kot samozadostna prostorska enota namenjena predvsem delavskemu razredu okoliških industrijskih obratov (Sava, Tekstilindus,Iskra,…). Danes, po 40 letih je soseska z tako visoko gostoto prebivalcev potrebna fizične in socialne prenove. Glavni problemi so neurejeno parkiranje, zanemarjene zelenice, otroška in športna igrišča, pomanjkanje družbene kohezije in naraščajoča brezposelnost. Neukrepanje na tem področju bi pomenilo odseljevanje ekonomsko sposobnejših stanovalcev, priseljevanje ekonomsko in socialno šibkejših stanovalcev in nadaljevanje fizične in socialne degradacije soseske.
Zato je mestna občina Kranj pričela z aktivnostimi, ki bodo pomagale k boljšemu poznavanju kakovosti bivanja in potreb v soseski Planina. Cilj prenove je narediti privlačno in kvalitetno okolje za bivanje, delo, preživljanje prostega časa in vzgojo otrok.
Idejni projekti soseske Planina v naši krajevni skupnosti
V začetku tega leta je Pisarna prenove soseske Planina predstavila idejne projekte za sosesko Planina in organizirala delavnice, na kateri so prebivalci Planine predlagali spremembe, dopolnitve in pripombe. V naši krajevni skupnosti so načrtovani naslednji idejni projekti:
Nova urbana oprema na Planini, ki bo sestavljena iz klopi, smetnjakov, stojal za kolesa, količkov, pitnikov, korit in opor za vzpenjalke. Nameščene bodo tudi dodatne ulične svetilke, informacijske table in panoji ter avtobusna nadstrešnica. Ob prenovi bo odstranjenih veliko obstoječih elementov, ki jih želimo reciklirati in ponovno koristno uporabiti na Planini.
Prebivalci v skupini za urbano opremo so predlagali številne spremembe, vezane na točno določene ulice in dele soseske. Predvsem si želijo večje število klopi in več večjih košev za smeti, opozarjajo na neurejene razmere s smetnjaki, manjkajoče količke, iz odslužene opreme in talkovcev pa bi radi oblikovali korita za vrtičke. Odsluženo opremo bi reciklirali tudi za popravila uničenih igrišč in neurejenih dostopov. Udeleženci omenjajo še problem vzdrževanja, tudi oglasnih tabel, ki so vedno bolj polepljene.
Povezovalna tematska pot med Planino 1, 2 in 3,kine bo zgolj fizična povezovalna površina, temveč je želja, da se jo spremeni v pot, ki bo dostopna za gibalno in seznorno ovirane prebivalce. Nekaj ovir so že prepoznali, nekaj se jih bo našlo skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Kranj.
Tematska pot treh Planin bi po mnenju prebivalcev morala imeti hitrostne ovire, da bi upočasnila mlade z motorji. Opozorili so tudi na blato, ki se naredi, če med klopmi ni podlage. Predlagali so klopi brez naslonjal.
Podhoda pod Cesto talcev in cesto Rudija Šeliga sta neosvetljena, neprivlačna in redko v uporabi. Njuna oživitev prinaša novo urbano opremo – klopi, razstavne površine ter druge funkcionalne in estetske ulične elemente.
Vsi udeleženci so si bili enotni, da je podhode potrebno osvetliti. Predlagali so barvanje v svetlih odtenkih, če bo lepo, so tudi za grafite. Nujni se jim zdijo koši za odpadke, želijo pa si plezalne ali gibalne opreme, letvenike, drogove, stropne lestve ter koordinacijske igre za noge.
Opozorili so na varnost v primerih srečevanja kolesarjev, velike hitrosti kolesarjev, ostrih elementov in problema, ki ga predstavljajo motorji. Podhode bi bilo nujno prilagoditi slepim, slabovidnih, invalidom in staršem z vozički. Kot možne rešitve so predlagali klančine s podestom, dve klančini ter optične prevare, ki bi jih dosegli s talnimi označbami.
Kolesarski poligon (pumptrack) bo razveselil otroke in mlade, ki se spogledujejo z urbanimi športi. Oblikovali bomo novo neformalno in za vse odprto točko druženja, ki bo na voljo za rekreacijo mladih.
Pri skupini za kolesarski poligon so udeleženci delavnice opozorili na možnost odvodnjavanja v obstoječi jašek ob hribu. Nujna se jim zdi namestitev košev za pasje iztrebke, ob hribinah pri igrišču za odbojko na mivki si želijo klopi ali tribune, v bližino poligona pa bo potrebno namestiti pirnik za vodo.
Besedilo je povzeto po prispevku na facebook strani Pisarne prenove soseske Planina