Andraž Muljavec – Fotografija je naše ogledalo

Ko sem Andraža Muljavca v nedeljo popoldan obiskala v njegovem studiu, v kleti njegovega bloka naše soseske, je imel za sabo že nekaj ur fotografiranja in mudilo se mu je naprej urejat fotografije in pripravljat izdelke za svoje naročnike.

Andraž Muljavec je izjemen fotograf, specializiran za fotografijo živali, artiklov, portretov in 360 panoram. Je tudi uradni fotograf, skrbnik spletnih strani in dolgoletni član upravnega odbora pri Društvu paraplegikov Gorenjske, kjer pomaga s prostovoljnim delom.In je tudi velik ljubitelj in aktivist za pravice živali ter soustanovitelj društva Srce za bulle. Zato je bil velik del najinega pogovora prav o kužkih, o uspešnih zgodbah njihove rešitve in posvojitve. Ni šlo niti mimo pogovora o začetkih tega biltena, ki ga je pomagal ustvariti in definirati ravno Andraž, prispeval je tudi fotografijo soseske za naslovnico prvega biltena Smuk.

Andraž Muljavec, fotograf, prostovoljec, aktivist in ljubitelj živali

Kaj se zgodi, ko zapuščeni kužki pridejo v tvoj studio?

Vsi psi, ki sem jih do sedaj fotografiral, so dobili svoj dom. Tudi tisti, ki so po več mesecev čakali na svojo posvojitev. Veliko je takih zgodb, ne štejem jih več, saj je bilo samo zadnjih dveh tednih že 20 takšnih zgodb. Odkar sem na svojem facebooku objavil, da brezplačno fotografiram živali, ki potrebujejo dom, pa je teh kužkov od vsepovsod vedno več. Ob eni priložnosti sem imel v studiu 13 mačjih mladičev iz Jesenic, ki so potrebovali dom. Fotografiral sem tudi mačke Društva za zaščito živali iz Kranja. Ponudil sem pomoč društvom in zavetišče, da s fotografiranjem pomagamo zapuščenim živalim dom in odziv po celi državi je bil velik. Le zavetišča za zapuščene živali se, razen mariborskega in obalnega niso odzvala.

 Ko fotografiraš zapuščene živali, kaj želiš doseči s fotografijo?

V bistvu želim narediti čim bolj lepo slikco kužka, takšno, ko jo pogledaš, da si zaželiš, da bi posvojil tega kužka. Toliko časa se igramo, dokler ne dobim kakšen smešen ali zanimiv pogled, da kuža premakne ušesa, glavo. Pri tem uporabljam različne prijeme, s hrano dosežem, da kuža sedi na miru, potem pa pridejo na vrsto piskajoče žogice, oponašanje mačka, lajanje oz. karkoli, da usmeri pogled v moj objektiv in da naredim fotografijo, ki bo nekoga na drugi strani prepričala, da tega kužka posvoji. Kužki so zelo različni, eden je že zaspal ob fotografiranju, drugi so zelo prestrašeni, ker imajo za sabo tragične zgodbe in se bojijo vsega. S temi je malo več dela in potrebnega več potrpljenja.

Mislim, da s fotografijo lahko nekaj dobrega dajem nazaj družbi. Če nekaj znam in s tem tudi pomagam, mislim, da je prav, da to počnem. In mislim, da bi vsak, ki nekaj zna, lahko pomagal, ni važno na katerem področju. Nekaj moraš dati, če hočeš kaj dobiti.

Fotografiranje psov, ki iščejo dom in imajo pogosto za sabo tragično zgodbo.

Zakaj si izbral ravno fotografijo?

Najprej je bila fotografija moj hobi, v času moje dolge rehabilitacije pa sem nečesa mogel lotiti. In ko sem razmišljal, kaj bi lahko počel in kaj bi rad delal, sem se odločil za tisto, kar imam rad, ne tisto kar lahko, kar ni bila ravno lažja pot. Veliko je v fotografskem poslu odvisno samo od tebe, stalno se moraš nadgrajevat, konkurenca pa je velikanska, ker je tehnologija zelo dostopna in veliko se lahko sami naučimo.

Kaj najraje fotografiraš?

Kužke rad fotografiram, ker so fletni, ker so me vedno veseli in ker jim s tem lahko pomagam. Zelo rad fotografiram izdelke, takšne bolj zahtevne, ki terjajo bolj komplicirano pripravo luči, takšne, kjer se vse blešči, na primer karbon, ki sem ga ravno fotografiral za Petra Slatnerja. In trudim se, da naredim takšno fotografijo, da bo stranka rekla Uau!. Rad delam 360 panorame, ki  jih bom kmalu spet delal. Nadgradil in posodobil bom panoramo Kranja, za 3D očala tudi v angleščini. S tem bomo turistom v Kranju ponudili edinstven vpogled, ki ga ni nikjer na svetu. Lahko si bodo pogledali, kaj lahko pričakujejo v Kranju, lahko pa bodo preko neposrednih povezav na tej panorami tudi rezervirali hotel, večerjo ali pa termin za tatu.

Svojo panoramo pa sem naredil tudi za našo sosesko.

Fotografiranje izdelkov je lahko zelo zahtevno in hkrati zanimivo.
Na fotografji: Objemi drevo (Jože Koželj)

 Kakšni so tvoji izzivi v bodoče?

Vsako fotografiranje je zame izziv. Ker sem na vozičku, je zame drugače, težje in mi fotografiranje vzame več časa kot komu na nogah. Tukaj gre čisto za praktične zadeve, kot je premikanje luči, omejitev višine in dostopnost do tistega, kar fotografiram. Zato sem se v tem času moral znajti, in se na podlagi izkušenj naučiti, kje si lahko pomagam sam. Zato sem si nabavil razne pripomočke, ki se komu zdijo smešne, kot npr. »roka«, ki jo smetarji uporabljajo za pobiranje smeti, meni omogoča, da lahko premikam izdelek, ker z vozičkom ob vseh stativih ne pridem zraven. Imam tudi višji stativ, veliko stvari je narejenih po meri, ki mi olajšajo delo. In ko mislim, da sem že vse domislil, se vedno znova spomnim kaj novega.

Od česa je odvisna dobra fotografija? Fotoaparata, modela ali trenutka?

Profesionalni fotografi ne lovimo trenutkov, pri človeških modelih je fotografija resda odvisna tudi od tega, koliko lahko ti od človeka izvabiš, pogled, izraz. Vendarle je oprema za večino fotografij pomembna, kot tudi dobra predpriprava za fotko, na primer izbira objektiva, luči, odbojnikov. Na prvem mestu pa je znanje, poznavanje aparata, objetivov, luči, materialov na izdelkih in fizikalnih lastnosti svetlobe, kako se obnaša v različnih postavitvah.

Danes se v fotografiji prodaja znanje in svojevrsten slog v poplavi fotografov, ki izstopa. Tisti, ki imamo svoj prepoznaven slog, ki je drugačen lahko to počnemo kot služba.

Kakšen je tvoj slog fotografije?

Rad imam temnejša ozadja, dramatično svetlobo, manj toplih barv in več modro-zelene filmske kombinacije. In ta slog je pritegnil nekatere moje stranke, kot so Peter Slatnar, Anže Kopitar, Zlatko in drugi. Moje fotke in delo so moja največja promocija in so dostopne na moji spletni in facebook strani. Fotke so naše ogledalo, zato se je vredno potrudit in naredit dobro fotko.

Eden mojih zadnjih projektov je fotografiranje letošnjih kranjskih občinskih nagrajencev, kjer bodo v kratkem razstavljeni moji portreti nagrajencev natisnjeni na posebnih stebrih v centru Kranja, kjer bodo lahko ljudje izvedeli, kdo so ti nagrajenci in kaj dobrega so storili za Kranj. Portreti so zelo močni, resni, ki so na belem ozadju tehnično malo posebni. Upam, da bo odziv dober.

Fotografija Vodovodnega stolpa iz Andraževe zbirke fotografij Kranja.

Kakšna se ti zdi naša soseska?

K meni prihajajo v studio ljudje iz cele Slovenije in vsi hvalijo to našo sosesko, ker je lepa, čista, zelena, mirna in kako so prijazni njeni prebivaci. Vsem je zelo všeč. Včasih se mi zdi, da je soseska še preveč mirna, včasih smo se stanovalci blokov več družili. Rad bi pohvalil še na novo asfaltirano pot čez polje do Šenčurja, kjer lahko treniram.

Več informacij o Andraževem delu in fotografijah je mogoče najti na njegovi spletni strani: www.fotomorgana.si