Tina Žalec Centa – predsednica Krajevne skupnosti bratov Smuk

Krajevna skupnost je po osmih letih dobila novo vodstvo. Krmilo predsedovanje je prevzela Tina Žalec Centa.

S kakšnimi občutki si sprejela vodenje KS?
Že za samo kandidaturo sem se odločila, ker menim, da lahko s svojim entuziazmom, voljo in predvsem veliko pozitivne energije v svojem okolju naredim nekaj dobrega. Verjamem, da lahko z ekipo, ki sestavlja Svet Krajevne skupnosti, to tudi storimo. V svetu nas je sedem od tega trije nekoliko mlajši in štirje zrelejši, izkušenejši. Izkazalo se je, da smo odlična kombinacija, s podobnimi pogledi, cilji. Nikomur od nas ni vseeno, v kakšnem okolju prebivamo. Kot predsednica se čutim zelo odgovorna za to, da bomo na koncu našega mandata lahko zadovoljni sami s seboj, da bomo imeli kaj pokazati, da ne bo vsa naša energija in prosti čas, ki ga vlagamo, zaman. Ob tem bi rada povedala, saj imam večkrat občutek, da nas ima marsikdo za dobro plačane občinske funkcionarje, da temu daleč ni tako, da je naše delovanje predvsem prostovoljno. Res je, da imamo možnost izplačila štirih sejnin letno, za predsednico KS okoli 20 evrov, ostali člani pa po 10 evrov na sejo. Temu znesku se marsikdo raje kar odpove, saj ne pokrije niti stroškov.

KS Bratov Smuk je po naseljenosti ena največjih krajevnih skupnosti v Mestni občini Kranj in je vedno priljubljena destinacija politikov za nabiranje glasov pred vsakimi volitvami. Ali realno dobiva pozornost občine, ki bi si jo zaslužila, tudi po volitvah?
Mislim, da je ta odgovor že znan vsakemu našemu krajanu. V naši KS prebiva 3193 krajanov, smo peta največja KS po številu prebivalcev, vseh KS v Mestni občini Kranj je skupaj 26. Prav bi bilo, da bi bili deležni več pozornosti tudi po volitvah. Pa ni tako. Zelo se je potrebno angažirati, da karkoli dosežeš. Žal je v zadnjem času resnično velik problem denar, ki ga občina nima. Vendar pa menim, da bi se nemalo težav dalo rešiti že z nekaj dobre volje, ki niso nujno povezane z velikmi vsotami.

Katere so tvoje prioritete? Katere projekte želiš udejanjiti v tem mandatu?
Želim odprto KS. Tako smo zasnovali tudi naše delovanje. V ta namen smo po vseh oglasnih deskah blokov naše KS obesili obvestilo, s katerim seznanjamo vse krajane z osnovnimi podatki in kontakti KS. Če je imela prej KS uradne ure enkrat na mesec dve uri, je danes tako, da sem dosegljiva vsem krajanom vsak dan. Srečam se
z vsakim, ki to želi, da se pogovorimo in poskusimo najti rešitve. Predvsem želim, da bi se soseska povezovala, tudi z različnimi dogodki, saj smo v veliki meri pozabljeni, kar nekako odrinjeni. Menim, da lahko za začetek sami poskrbimo, da temu ne bo
več tako. Želim si, da bi vse probleme, ki nastanejo, lahko reševali sproti. Včasih se zgodi, da kar nekomu predstavlja problem, drugemu ne in obratno. Jaz pa sem na sredini, na udaru dveh različnih interesov. Včasih ni prijetno. Smeh..
Katere so zate najbolj pereče teme v naši soseski?

Najbolj se mi zdi problematična prometna ureditev. Kar nekaj ulic je, ki so zelo prometne, nevarne, predvsem zaradi prehitrih voznikov, ki se ne zavedajo, da so naše ulice polne otrok, starejših oseb,… Del problema se je rešil s postavitvijo količkov, ki pa so žal neustrezni, saj so ksni in so problem za interventna vozila, predvsem reševalce, ki so imeli nemalokrat težave priti do krajana, ki je nujno potreboval njihovo pomoč. Vsem je jasno, da gre v takšnih primerih lahko za sekunde, za življenje, reševalci pa so morali s ključkom odstranjevati količek. Iz tega razlo- ga sem naročila, da naj se odstrani količek iz Ulice Lojzeta Hrovata na Tuga Vidmarja in čimprej najdejo ustreznejšo rešitev (potopni ali povozni količek), saj želimo imeti v tem delu za vozila zaprto območje. Žal se do danes problem ni rešil. Druga težava pa je Ul. Lojzeta Hrovata in Ulica Juleta Gabrovška v delu ob Ulici Talcev. Čudi me, da ni bilo še nobene nesreče, ker situacija kar kliče po tem. Tudi tukaj so bile predlagane vsaj cestne grbine, pa tudi še nič. Problematična so odlagališča in kontejnerji za smeti, ter garaže in parkirišča v coni A, B in C, pa še kaj bi se našlo. Zgrožena sem nad stanjem zemljišča med Tušem in Živex-som. Travnik, iz katerega bi se dalo narediti čudovit, večnamenski park in je neposredno v bližini našega naselja, je zasut z gradbenimi odpadki, smetmi, strupenimi snovmi,… Katastrofa!! Čeprav to zemljišče ne spada v našo KS, ampak KS Primskovo, sem se na to temo že večkrat zglasila tako na občini kot pri inšepkcijskih službah. Odgovor je, da je zemljišče v zasebni lasti in se ne da nič narediti ( tako inšpekcija) oz. bi za to potrebovali ogromna sredstva, ki jih ni (občina). Kar žalosti me, ko vidim kako bi se lahko stvari uredile, v dobro vseh, pa se »ne da«.

Kakšen moto te žene pri tvojem delu in kakšna je tvoja vizija naše KS?
Želim si urejeno, prijazno, odprto ter pov- ezano sosesko. V ta namen bomo poskusili organizirati čim več dogodkov, v katere bi se lahko vključilo čimveč krajanov. Ko smo se z družino pred leti preselili iz Ljubljane v Kranj in, ko sem prvič prišla pogledat stanovanje ter sosesko, sem bila navdušena. Nikoli ne bom pozabila, bila je pomlad, vse je cvetelo in bilo zeleno. Zdelo se mi je, da sem prišla v najlepšo sosesko na svetu. Ko pa smo se preselili, pa sem imela še izredno prijetne in pozitivne izkušnje s sosedi, za katere vem, da bodo vedno priskočili na pomoč, ko bo to potrebno. Našo sosesko dela bogato narod- nostna in kulturna raznolikost, imamo veliko različnih društev, ki so zelo aktivna. Bodimo na to ponosni.

Če te krajani srečamo na ulici, kaj lahko pričakujemo?
Z otrokom sem veliko zunaj, na ulici, igriščih. Menim, da sem odprta, dostopna oseba.
Rada se pogovarjam z ljudmi. Usklajevanje vseh obveznosti zaenkrat kar gre. Zelo sem
se morala organizirati, začela sem si zapisovati stvari, kar prej nisem bila vajena (smeh). Zvečer sem nemalokrat tako utrujena, da se vprašam ali bom zmogla. Potem pa se zgodi kaj pozitivnega, ki ti da vedeti, da se ne trudiš zaman. Konec meseca organiziramo praznovanje krajevnega praznika in v tem vidim lepo priložnost, da se spoznamo, pogovorimo,…

Prispevek pripravila in vodila intervju: Manja Zorko
Fotografija: Andraž Muljavec Fotomorgana